Dolga pot z Benetk do mesta Le Puy

    Zjutraj smo se od staršev in domačih živali poslovile in se z zabavnim šoferjem kombija odpravile na letališče v Benetke. Ta je z nami delil več modrosti o pandemiji in pravil o tem, kako se pije kavo v Italiji. 

    V Benetkah smo se vkrcale na letalo in z njim poletele na Dunaj. Tam smo po neuspešnem iskanju kavarne Strarbucks žalostno prišle do terminala za letalo, ki leti v Lyon. Po pristanku v Lyonu smo najele avto in z veliko potrpljenja v prtljažnik avta spravile kar 6 kovčkov.

    Na poti iz Lyona v Le Puy smo se ustavile na počivališču in pojedle večerjo. Od tam naprej smo zgrešile tudi nekaj izvozov zaradi slabe navigacije, ampak smo do apartmaja veselo in varno prispele v poznih večernih urah.


Pozdravček, 
Mojca, Maja, Stela, Ana in Patricia.









Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Don't worry, be happy

Slika
Patricia in Stela sta danes delali veliko raznovrstnih sladic, počasi so ju že sprejeli in videli, da zelo dobro delata in da jima lahko zaupajo. Vsako jutro poteka izdaja sladic. Pripravljali sta pite 3 vrst – jagodne, z mešanim sadjem in borovničeve. Nato sta izdolbli polovičke za breskve in jih napolnili z vanilijevo kremo, premazali, dali v kristalni sladkor in dekorirali. Za tem sta napolnili makrone z vanilijevim ganachem, ki sta ga naredili včeraj. Naredili sta še nekaj novega, saj ga je zmanjkalo. Z vodno žago sta razrezali raznovrstne (že zmrznjene) rezine in jih zlagali v modelčke. Takšen strojen način rezanja je zelo precizen, prihrani čas in daje odličen rezultat – na popolnoma enake koščke zrezana torta ali rezina. V program vpišeš kakšne oblike kosov želiš in nato gledaš, kako s pomočjo močnega in tankega vodnega curka stroj razreže torto. Sledila je priprava mandljevih pit in ponovno polnjenje makronov. Za konec sta polnili večje rezine s čokoladnim in vanilijevim mousso
Preberite več

2. delavni dan

Slika
Danes so, poleg najbolj zgodnje Patricie, začele delati tudi ostale dijakinje. Za Ano in Mojco se je dan začel ob 6. in za Majo ob 7. Prvi vtisi : Ana in Mojca: “Obema je bilo zelo vredu, saj smo se lahko sporazumevali v angleškem jeziku, vzdušje je bilo sproščeno. Komaj čakava naslednji dan!” Maja: “Zelo sem bila navdušena, saj so me sprejeli z odprtimi rokami. Imamo že nekaj skupnih šal. Jedla sem najboljše piškote na svetu. Sodelavec mi je tudi priporočil zelo znano slaščičarsko šolo. Veselim se novega dne!” Za kosilo smo imeli juho in rižoto z gobicami in bučkami. Popoldan smo si ogledale mogočen grad Polignac. Tam nas je nekajkrat skoraj odpihnilo.  Na grajskem vrtu smo vonjale aromatična zelišča in spoznavale njihove zdravilne moči.   Ustavile smo se tudi pri cerkvi Sv. Martina, v kateri je duhovnik ravno začel mašo.   Doma smo pojedle večerjo in se počasi poslovile ter se pripravile na naslednji dan. Živahni pozdravi od: Patricie, Ane, Maje, Mojce in Stele.
Preberite več

Piknik v apartmaju

Slika
     Proste nedelje smo se veselile že cel teden vendar so nam   veselje in načrte pokvarile obilne padavine. Po zajtrku sta se Stela in Mojca odpravili v trgovino, Maja, Ana in Patricia pa so pripravile malico, ki naj bi jo vzele sabo na izvir reke Loire.   Zaradi slabega vremena smo se na začetku poti do izvira obrnile in se odpravile do bližnje pralnice, kjer smo oprale svoja delovna oblačila ter črna oblačila. Med čakanjem smo izdelale plan B. Odločile smo se, da si gremo ogledat bližnji grad.  Ko so bila oblačila oprana smo jih v apartmaju obesile. Naš narezek, ki je bil pripravljen za piknik ob izviru, smo pojedle kar v apartmaju in se nato odpeljale do gradu Forteresse de Saint Vidal. Tam smo si zaradi pozne ure lahko ogledale samo še manjše vrtove, ki so bili zaradi rahlega pršenja, še bolj misteriozni. Grad je bil veličasten in ob njem so ravno zaključili srečanje starodobnih vozil, ki so se prav lepo podala h stari graščini.   Na poti do apartmaja smo šle čisto intuitivno
Preberite več