1. delovni dan (za nekatere)

     Za Patricio se je dan začel zelooo zgodaj. Stela jo je odpeljala že pred peto zjutraj do slaščičarne La Brivoise in se vrnila nazaj k nam na zajtrk. Opravile smo dopoldanske obveznosti (trgovina, testiranje...) in šle po Patricijo. Prvi vtis: "Vsi so bili zelo prijazni in hecni! Škoda, ker nihče ne govori angleško. Razumeli smo se vseeno, veliko pantomime in prevajalnika. Pa še prijazen mlad sodelavec mi je ponudil jagodno meringo!"

    Sledilo je timsko delo - kuhanje kosila, bučna juha, pire krompir in meso v omaki. Ali veste, kaj je bila naša skrivna sestavina, ki nesme manjkati pireju? Tako je! Anin muškatni orešček :) 
    Dobile smo se pri gospe Nadege, ki nas je gostoljubno sprejela na svojem ranču. Ogledale smo si prelepo podeželsko okolico in jedle robide. Imele smo možnost spoznati in skrtačiti konje. Pri tem je bila najbolj navdušena Stela. Smo že skoraj mislile, da bomo morale domov kar peš. Od Nadege smo izvedele nekaj koristnih informacij glede znamenitosti v okolici in že smo se odpravile naprej. 
    Na poti smo si ogledale kapelo svetnice Klare. Tam je bil oder, kjer smo plesale Can-Can (francoski tradicionalni ples). Namenoma smo malo zašle s poti, da smo z vrha hriba lahko občudovale fascinanten razgled na naše mesto, ki je bilo obsijano z večernim soncem. 
Pozdravi,
Ana, Mojca, Maja, Patricia in Stela

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Don't worry, be happy

Slika
Patricia in Stela sta danes delali veliko raznovrstnih sladic, počasi so ju že sprejeli in videli, da zelo dobro delata in da jima lahko zaupajo. Vsako jutro poteka izdaja sladic. Pripravljali sta pite 3 vrst – jagodne, z mešanim sadjem in borovničeve. Nato sta izdolbli polovičke za breskve in jih napolnili z vanilijevo kremo, premazali, dali v kristalni sladkor in dekorirali. Za tem sta napolnili makrone z vanilijevim ganachem, ki sta ga naredili včeraj. Naredili sta še nekaj novega, saj ga je zmanjkalo. Z vodno žago sta razrezali raznovrstne (že zmrznjene) rezine in jih zlagali v modelčke. Takšen strojen način rezanja je zelo precizen, prihrani čas in daje odličen rezultat – na popolnoma enake koščke zrezana torta ali rezina. V program vpišeš kakšne oblike kosov želiš in nato gledaš, kako s pomočjo močnega in tankega vodnega curka stroj razreže torto. Sledila je priprava mandljevih pit in ponovno polnjenje makronov. Za konec sta polnili večje rezine s čokoladnim in vanilijevim mousso
Preberite več

2. delavni dan

Slika
Danes so, poleg najbolj zgodnje Patricie, začele delati tudi ostale dijakinje. Za Ano in Mojco se je dan začel ob 6. in za Majo ob 7. Prvi vtisi : Ana in Mojca: “Obema je bilo zelo vredu, saj smo se lahko sporazumevali v angleškem jeziku, vzdušje je bilo sproščeno. Komaj čakava naslednji dan!” Maja: “Zelo sem bila navdušena, saj so me sprejeli z odprtimi rokami. Imamo že nekaj skupnih šal. Jedla sem najboljše piškote na svetu. Sodelavec mi je tudi priporočil zelo znano slaščičarsko šolo. Veselim se novega dne!” Za kosilo smo imeli juho in rižoto z gobicami in bučkami. Popoldan smo si ogledale mogočen grad Polignac. Tam nas je nekajkrat skoraj odpihnilo.  Na grajskem vrtu smo vonjale aromatična zelišča in spoznavale njihove zdravilne moči.   Ustavile smo se tudi pri cerkvi Sv. Martina, v kateri je duhovnik ravno začel mašo.   Doma smo pojedle večerjo in se počasi poslovile ter se pripravile na naslednji dan. Živahni pozdravi od: Patricie, Ane, Maje, Mojce in Stele.
Preberite več

Piknik v apartmaju

Slika
     Proste nedelje smo se veselile že cel teden vendar so nam   veselje in načrte pokvarile obilne padavine. Po zajtrku sta se Stela in Mojca odpravili v trgovino, Maja, Ana in Patricia pa so pripravile malico, ki naj bi jo vzele sabo na izvir reke Loire.   Zaradi slabega vremena smo se na začetku poti do izvira obrnile in se odpravile do bližnje pralnice, kjer smo oprale svoja delovna oblačila ter črna oblačila. Med čakanjem smo izdelale plan B. Odločile smo se, da si gremo ogledat bližnji grad.  Ko so bila oblačila oprana smo jih v apartmaju obesile. Naš narezek, ki je bil pripravljen za piknik ob izviru, smo pojedle kar v apartmaju in se nato odpeljale do gradu Forteresse de Saint Vidal. Tam smo si zaradi pozne ure lahko ogledale samo še manjše vrtove, ki so bili zaradi rahlega pršenja, še bolj misteriozni. Grad je bil veličasten in ob njem so ravno zaključili srečanje starodobnih vozil, ki so se prav lepo podala h stari graščini.   Na poti do apartmaja smo šle čisto intuitivno
Preberite več