Piknik v apartmaju

    Proste nedelje smo se veselile že cel teden vendar so nam  veselje in načrte pokvarile obilne padavine.

Po zajtrku sta se Stela in Mojca odpravili v trgovino, Maja, Ana in Patricia pa so pripravile malico, ki naj bi jo vzele sabo na izvir reke Loire.  Zaradi slabega vremena smo se na začetku poti do izvira obrnile in se odpravile do bližnje pralnice, kjer smo oprale svoja delovna oblačila ter črna oblačila. Med čakanjem smo izdelale plan B. Odločile smo se, da si gremo ogledat bližnji grad. 

Ko so bila oblačila oprana smo jih v apartmaju obesile. Naš narezek, ki je bil pripravljen za piknik ob izviru, smo pojedle kar v apartmaju in se nato odpeljale do gradu Forteresse de Saint Vidal. Tam smo si zaradi pozne ure lahko ogledale samo še manjše vrtove, ki so bili zaradi rahlega pršenja, še bolj misteriozni. Grad je bil veličasten in ob njem so ravno zaključili srečanje starodobnih vozil, ki so se prav lepo podala h stari graščini.

 

Na poti do apartmaja smo šle čisto intuitivno še do gozdu Pinatelle From Zouave. Nahaja se v bližini Loudesa proti Le Puyu. La Pinatelle du Zouave je tudi rekreacijski gozd s tremi glavnimi potmi, tremi velikimi travniki za sprostitev, prostori za piknike in straniščem. Gozd ima zasajene borovce, ki imajo zelo značilno obliko. Opazovale smo jih in ob delovanju naše domišljije v njih videle kače, obraze in ptiče. Tudi to je čar potovanja, da včasih malo zaideš in odkriješ nekaj čisto neznanega in neobljudenega.

 

V mestu Le Puy je še zadnji dan potekal srednjeveški festival. Tukaj je bil srednjeveški gospod in njegova živa sova, ki nas je modro opazovala z njegove roke. In porodila se nam je rima, ki smo jo nekoč nekje slišale:

 

A wise owl

Lived in an oak

The more he saw

The less he spoke

 

…the less he spoke

The more he heard

Why can't we all be

Like that wise old bird? 

 

Stela je kupila tri zračne rastline, to so prikupni kaktuski, ki smo jih že poimenovale. Odpotovali bodo z nami v Slovenijo, saj se njena sestra (po poklicu agronominja) ukvarja s tovrstnimi rastlinami. Ostale smo kupile nekaj kristalov za v naše zbirke. Patricii je dvorni norček v torbo potihoma podtaknil limono. Maja je dobila darilo – ogrlico s tigrovim očesom – od prijazne Rusinje.

 

Po vrnitvi domov smo za večerjo pojedle kosmiče in jogurte ter se pogovarjale o različnih stvareh, se učile francoščino, nato pa smo odšle spat.

 

Pozdravček,

Patricia, Maja, Mojca, Ana in Stela